skladnost-politik-(1)
skladnost-politik-(2)
skladnost-politik-(3)
skladnost-politik-(4)
skladnost-politik-(5)
skladnost-politik-(6)
skladnost-politik-(7)

Skladnost politik za razvoj v Sloveniji

Skladnost politik za razvoj (Policy Coherence for Development – PCD) je eno ključnih načel, po katerem bi razvojno sodelovanje moralo delovati. Bistvo PCD je usklajevanje med vsemi politikami, ki jih država izvaja. Če usklajenosti ni, potem lahko ena politika nehote in nevede škoduje rezultatom druge politike. Če so politike usklajene, so tudi proračunska sredstva bolj učinkovito porabljena.

Primer: Slovenija namenja sredstva za razvoj Makedonije. Istočasno omogoči študij mladih ljudi iz Makedonije, večina se jih ne vrne nazaj domov. Slovenija torej z eno roko pomaga Makedoniji, da bi postala bolj razvita, z drugo roko pa ji odvzame mlade in sposobne ljudi, ki so pomembni za razvoj države.

Zaradi izjemnega pomena je PCD tudi ena izmed treh prioritet platforme SLOGA.

SLOGA od leta 2013 sodeluje v projektu »World-Wise Europe: A more coherent Europe for a fairer World«. V okviru projekta je bil opravljen pregled obstoječega stanja na področju PCD v Sloveniji:

Temeljni dokumenti in izvršilni predpisi

Odločevalci

Nevladne organizacije (NVO)

Mediji

Priporočila

Temeljni dokumenti in izvršilni predpisi

  1. Zakon o mednarodnem razvojnem sodelovanju (ZMRS): ne vsebuje reference na PCD.
  2. Resolucija o mednarodnem razvojnem sodelovanju Republike Slovenije za obdobje do leta 2015 (Resolucija): Resolucija pravi, da mora Slovenija kot članica Evropske unije (EU) spoštovati načelo skladnosti politik in spoštovanje zavez o PCD na 12-ih področjih: trgovina, okolje, podnebne spremembe, varnost, kmetijstvo, ribištvo, družbene razsežnosti globalizacije, zaposlovanje in dostojno delo, migracije, raziskave, informacijska družba, promet in energetika.
  3. Lizbonska pogodba: 208. člen pravi, da je prvotni cilj razvojne politike EU zmanjšanje in odprava revščine. EU pa mora ob izvajanju politik, ki lahko vplivajo na države v razvoju, upoštevati cilje razvojnega sodelovanja. Slovenija se je z ratifikacijo Lizbonske pogodbe zavezala, da si bo prizadevala za uresničevanje njenih načel.
  4. Operativni program: je načrt porabe dela razpoložljivih bilateralnih razvojnih in humanitarnih sredstev Slovenije, s katerimi razpolaga Ministrstvo za zunanje zadeve (MZZ). Program je sicer usklajen med ministrstvi, vendar zagotavlja samo skladnost med različnimi razvojnimi projekti, ne pa tudi skladnosti razvojnih in drugih politik.

Odločevalci

1. MZZ je nacionalni koordinator za razvojno sodelovanje in s tem osrednji sogovornik za področje PCD ter odgovoren za spodbujanje skladnosti na nacionalni ravni.

  • Na mednarodni ravni Slovenija podpira PCD. Lep primer je slovenski predlog uvedbe »indeksov razvoja« v okviru EU, ki bi meril razvojne učinke (ne-razvojnih) politik. Načelna podpora žal ni prenesena v prakso na nacionalni ravni.
  • Direktorat za mednarodno razvojno sodelovanje in humanitarno pomoč (Direktorat) večinoma razume koncept PCD. Obstajajo razlike med sektorjema za načrtovanje politik in njihovo izvajanje, slednji se osredotoča na skladnost med različnimi razvojnimi projekti in programi ter pozablja na ne-razvojne politike.
  • Znotraj MZZ: Direktorat se pri oblikovanju programov dela usklajuje s preostalimi enotami znotraj MZZ. Kljub temu pogosto prihaja do neusklajenosti med razvojno in zunanjo politiko Slovenije. To je posledica majhnega pomena razvojnega sodelovanja znotraj MZZ.
  • Med ministrstvi: vsa ministrstva imajo svojega predstavnika v medresorskem delovnem telesu. To pomeni, da obstaja možnost dobre koordinacije med vsemi slovenskimi politikami. V preteklosti je MZZ govoril o pomenu PCD, vendar se v praksi ministrstva usklajujejo samo o programirani bilateralni pomoči Slovenije.
  • Nadzor in evalvacija: na nacionalni ravni ni posebnega mehanizma poročanja, ki bi nadzoroval skladnost slovenskih politik. Slovenija vsako drugo leto poroča o stanju na področju PCD v okviru skupnega poročila EU, vendar priložnosti ne izkoristi za dodatno izobraževanje o pomenu PCD.

2. Kabinet predsednice vlade mag. Alenke Bratušek in nekatera resorna ministrstva (za finance, notranje zadeve ter  kmetijstvo in okolje) niso izkazala interesa za sodelovanje v raziskavi o obstoječem stanju na področju PCD. V kratkih izmenjavah s predstavniki ministrstev se je pokazalo, da večinoma ni razumevanja, da notranje in ne-razvojne politike lahko vplivajo na države v razvoju.

Nevladne organizacije (NVO)

  1. NVO večinoma razumejo koncept PCD.
  2. Ko NVO pripravljajo in izvajajo projekte, se zavedajo načel PCD. Kljub temu PCD ni vgrajen v projekte.
  3. Razen redkih izjem NVO ne izvajajo projektov, ki bi se osredotočali na PCD. PCD vidijo kot del razvojnih politik in zagovorništva, NVO pa večinoma izvajajo projekte na terenu ali povezane z globalnim učenjem. Zagovorništvo pogosto vidijo kot nalogo platforme SLOGA.
  4. Slovenske NVO namenjajo več pozornosti evropskim kot slovenskim ne-razvojnim politikam. To izhaja iz občutka, da slovenske ne-razvojne politike nimajo tako velikega negativnega vpliva kot evropske. V Sloveniji NVO opozarjajo na neskladnost mednarodne razvojne politike z migracijsko, izobraževalno in nacionalno razvojno politiko. Na EU ravni opozarjajo na neskladnost mednarodne razvojne politike s kmetijsko, migracijsko, trgovinsko in finančno.

Mediji

  1. Pregled poročanja v medijih je pokazal, da se v slovenskem prostoru zelo malo govori o mednarodnem razvojnem sodelovanju. Prispevkov, ki bi obravnavali vprašanje PCD, ni bilo zaslediti.
  2. Pogovor z nekaj novinarji je pokazal, da zanimanje za razvojno sodelovanje obstaja, prav tako poznavanje področja.
  3. Uredniki imajo končno besedo pri sprejemanju odločitev o prispevkih. Odločajo se na podlagi prioritetnih tem in politiki o razvojnem sodelovanju ne govorijo. Uredniki se tudi odločajo na podlagi branosti in razvojno sodelovanje ljudi ne zanima, še posebej v času gospodarske krize.
  4. Odločevalci zelo malo sodelujejo z mediji pri ozaveščanju javnosti o pomenu razvojnega sodelovanja. Na temo PCD tega sodelovanja do sedaj ni bilo.

Priporočila

Državna raven:

Če želimo imeti skladne politike, je potrebno ustvariti zavezujoč mehanizem koordinacije med ministrstvi. Poleg tega je nujno izobraziti državno upravo in odločevalce o pomenu PCD.

Potrebno se je zavedati, da je PCD politično vprašanje; če želimo imeti skladne politike, so potrebni kompromisi. Poleg tega morajo politiki najprej priznati, da je razvojno sodelovanje pomembno, mnogo kasneje bodo pripravljeni notranje politike uskaljevati z njim.

NVO:

NVO morajo pri izvajanju svojih projektov razmišljati o njihovem vplivu na druga področja.

Prav tako je nujno ves čas opozarjati na pomen skladnosti.

Mediji:

Mediji lahko splošni javnosti približajo teme razvojnega sodelovanja in skladnosti politik. Če bo več podpore splošne javnosti, bo tudi več pritiska na odločevalce. Konec koncev skladne politike pomenijo bolj učinkovito porabo denarja, ki ga državljani v obliki davkov dajo državi. 

pcdprojektlogorsz

 

 

"This document has been produced with the financial assistance of the European Union. The contents of this document are the sole responsibility of Sloga and can under no circumstances be regarded as reflecting the position of the European Union."

sloga

sloga

Spletna stran Skladnost politik za razvoj je spletna stran nevladnih razvojnih organizacij, ki se združujejo v Platformi Sloga
in je del projekta "S Slogo(m) do učinkovitega razvojnega sodelovanja II", ki je pridobil sredstva Evropskega socialnega sklada na razpisu Ministrstva za javno upravo za obdobje 2010-2012.

Stran je bila posodobljena in nadgrajena 2015-2016 v sklopu projekta "Svetovljanska Evropa" (World Wise Europe), ki ga financira Evropska komisija in deloma sofinancira Ministrstvo za zunanje zadeve Republike Slovenije. Vsebina spletne strani ne odraža nujno stališča ali mnenja Evropske komisije ali MZZ RS.

Pravno obvestilo!

icon wweb

icon mrssb

icon eub