skladnost-politik-(1)
skladnost-politik-(2)
skladnost-politik-(3)
skladnost-politik-(4)
skladnost-politik-(5)
skladnost-politik-(6)
skladnost-politik-(7)

Informacijska tehnologija

Informacijska in komunikacijska tehnologija (IKT) sta ustvarili nešteto novih možnosti za razvoj. S pomočjo IKT je možen hitrejši napredek pri uresničevanju razvojnih ciljev tisočletja. Med drugim namreč omogoča izboljšan dostop do zdravstvenih in izobraževalnih storitev ter vzpostavlja nove priložnosti za dvig dohodka in zaposlenosti.

Potencial IKT pri razvoju je torej velik: ustvarjanje novih in širitev obstoječih industrij, nešteto možnosti za inovacije, preoblikovanje proizvodnega procesa v podjetjih zaradi tehnoloških inovacij, širitev storitvenega sektorja (finance, bančništvo, trgovina, izobraževanje, zabava). Zagovorniki pozitivne vloge IKT pri razvoju izpostavljajo, da nove tehnologije ljudem v revnejših državah olajšajo dostop do zdravstvenih storitev, izobraževanja, prispevajo k emancipaciji žensk in večji participaciji državljanov. IKT je velikokrat pojmovana kot sredstvo, ki bo državam v razvoju omogočilo preskakovanje posameznih faz razvoja.

Takšen argument je problematičen že zaradi dejstva, da IKT za države v razvoju predstavlja velik strošek, deloma tudi zaradi stroge patentne zakonodaje in avtorskih pravic (povzeto po UNDP). Po oceni Svetovne banke bi države v razvoju za premostitev »digitalnega razkoraka« potrebovale 350 milijard evrov. Jasno je, da vlade teh držav tako visokih sredstev niso sposobne zagotoviti. Poleg tega so problem pri vpeljevanju IKT tudi neprimerne nacionalne politike, ki niso prilagojene razvojni stopnji posamezne države, nezadostna zakonodaja in visoke uvozne carine za IKT (več na portalu EU).

IKT torej prispeva k razvoju na naslednje načine:

  • ustvarjanje zaposlitvenih možnosti v novih industrijah,
  • z mikroekonomskega vidika IKT prispeva k nižanju stroškov in večji produktivnosti podjetij,
  • izboljšan dostop do informacij (pridobivanje znanja npr. o inovacijah v kmetijstvu, informacij o možnostih pridobivanja mikrokreditov, vladnih subvencijah, zdravstvu, dostop do vladnih obrazcev, seznanitev z delom NVO in aktivizmom),
  • izboljšan dostop do socialnih storitev (zdravstvo, šolstvo),
  • možnosti za državljanom prijaznejšo in dostopnejšo javno upravo,
  • IKT kot sredstvo za izmenjavo idej, informacij, pritisk na odločevalce, aktivizem.

Vlogo novih tehnologij in znanstvenega napredka nasploh pri razvoju obravnava tudi poročilo UNDP iz leta 2001.

Stališče Evropske unije

Evropska unija (EU) se je v Evropskem soglasju za razvoj zavezala k podpori raziskavam, ki bi omogočile napredek pri razvoju, in podpori pri uveljavljanju IKT v državah v razvoju. Evropska komisija je tudi v Sporočilu Svetu, Evropskemu parlamentu in Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru potrdila podporo pri zmanjševanju digitalnega razkoraka med razvitimi državami ter državami v razvoju. EU bo v okviru tega nudila tehnično pomoč z usposabljanjem, izmenjavo dobrih praks in vzpostavljanjem dialoga o e-strategijah ter omrežij interesnih skupin. Spodbujala bo univerzalen dostop do IKT, zlasti na področju Podsaharske Afrike, in vladne projekte ter javno-zasebna partnerstva na področjih e-zdravja, e-vlade, e-učenja in e-poslovanja. Poleg tega je EU državam v razvoju omogočila sodelovanje pri projektih s področja IKT v okviru okvirnega programa za raziskave in razvoj. V poročilu iz leta 2009 o skladnosti politik za razvoj Komisija izpostavlja, da je EU še okrepila sodelovanje z državami v razvoju na področju IKT. V sodelovanju z Afriško unijo je bilo oblikovano strateško partnerstvo za znanost, informacijsko družbo in vesolje. EU v okviru tega partnerstva sofinancira infrastrukturne projekte.

Sicer pa je Evropska komisija leta 2001 izdala poseben dokument o vlogi IKT v evropski razvojni politiki. Glede na to, da IKT ne more biti v pomoč razvoju, če pred tem niso izpolnjeni drugi predpogoji (npr. električno omrežje), IKT ni osrednja tema evropske razvojne politike. Vseeno pa pridobiva na pomenu, saj prispeva k zadovoljevanju nekaterih osnovnih potreb prebivalstva (dostop do zdravja, izobraževanja, storitev, kreditov, politična participacija). Poleg partnerstva z Afriško unijo projekti evropskega razvojnega sodelovanja na področju IKT zajemajo še Azijo (projekt Asia IT&C), Sredozemlje (projekt Eumedis) in Latinsko Ameriko (projekt @LIS). Evropska investicijska banka je podprla več telekomunikacijskih projektov v državah v razvoju. Aktivnosti EU glede IKT in razvojne politike bodo v prihodnje zajemale šest prednostnih področij: trgovina in razvoj, regionalno sodelovanje in integracija, makroekonomske politike in dostop do socialnih storitev, transport, prehranska varnost in trajnostni razvoj podeželja, povečanje institucionalnih zmogljivosti (več na portalu EU).

Problem neskladja

Glej poglavje Raziskave in inovacije.

Priporočila:

  • EU naj spodbuja večjo vlogo IKT kot podpornega orodja za hitrejši napredek na drugih razvojnih področjih (znanost in tehnologija, transport, zaposlovanje, trgovina).
  • Načrtovanje nacionalnih projektov na področju IKT v državah v razvoju mora, poleg ostalega, temeljiti na analizi skladnosti teh projektov z družbeno-gospodarsko situacijo, zakonodajo in realnimi zmožnostmi države za zagotovitev trajnostnega vidika takega projekta.
 

Operacijo delno financira  Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov, razvojne prioritete Institucionalna in administrativna usposobljenost; prednostne usmeritve Spodbujanje razvoja nevladnih organizacij, civilnega in socialnega dialoga.

sloga

sloga

Spletna stran Skladnost politik za razvoj je spletna stran nevladnih razvojnih organizacij, ki se združujejo v Platformi Sloga
in je del projekta "S Slogo(m) do učinkovitega razvojnega sodelovanja II", ki je pridobil sredstva Evropskega socialnega sklada na razpisu Ministrstva za javno upravo za obdobje 2010-2012.

Stran je bila posodobljena in nadgrajena 2015-2016 v sklopu projekta "Svetovljanska Evropa" (World Wise Europe), ki ga financira Evropska komisija in deloma sofinancira Ministrstvo za zunanje zadeve Republike Slovenije. Vsebina spletne strani ne odraža nujno stališča ali mnenja Evropske komisije ali MZZ RS.

Pravno obvestilo!

icon wweb

icon mrssb

icon eub