“Več sto milijonov ljudi po svetu živi z manj kot dolarjem na dan. Istočasno si nekaj deset milijonov prebivalcev v razvitih državah s svojimi prispevki prizadeva pomagati pri razvoju najrevnejših. Politiki pa so odgovorni za to, da se njihovi prispevki razporedijo čim bolj učinkovito. Zato potrebujejo širok in dolgoročen vpogled v trajnostni razvoj in skupno prihodnost. Tu pa se pokaže pomen skladnosti politik za razvoj. Skladnost politik ne pomeni jemanje z eno roko, kar je dala druga roka. Vsa prizadevanja so lahko neučinkovita, če so druga področja kot so ekonomska, zunanja ali gospodarska politika v konfliktu z razvojno pomočjo.

Pomembno je, da politiki, ki vodijo te procese, prevzamejo odgovornost, da zagotovijo, da evropske politike delujejo skupaj in dosežejo skladnost politik za razvoj.”

Wim Kok
Bivši Predsednik vlade Kraljevine Nizozemske
Ambasador Programa Skladnosti EU.

Evropska unija s politiko razvojnega sodelovanja pomembno prispeva k zmanjševanju revščine in razvoju manj razvitih držav. Vendar pa samo ustrezna politika razvojnega sodelovanja ni dovolj za doseganje razvojnih ciljev tisočletja (www.milenijski-cilji.si). Cilj koncepta skladnosti politik za razvoj je usklajevanje drugih politik z razvojnim sodelovanjem in s tem povečanje učinkovitosti razvojne pomoči.

Politike, ki so neskladne s cilji razvojnega sodelovanja, so stroškovno neučinkovite tako za EU kot tudi za države v razvoju. Glede na nedavne zaveze EU, da zviša razvojno pomoč za države v razvoju, je zelo pomembno, da si različne politike (npr. trgovinska, ekonomska, ribištvo itd), ki vplivajo na te države, med seboj ne nasprotujejo, ampak da se dopolnjujejo.

Definicija

Področje skladnosti politik za razvoj je relativno novo področje in zato splošno sprejete definicije ni. Znotraj EU je bila skladnost ena od treh najpomembnejših načel razvojne politike (t.i. 3C-ji): skladnosti, komplementarnosti in koordinacije (coherence, complementarity and coordination). OECD skladnost politik za razvoj definira kot sredstvo, ki zagotavlja, da na cilje in rezultate razvojnih politik posameznih držav druge politike ne vplivajo negativno, ampak ravno nasprotno – da skušajo podpreti uresničevanje razvojnih ciljev, kjer je to mogoče (OECD 2006).

Skladnost politik za razvoj ima tudi pravno podlago v Pogodbi Evropske Skupnosti (PES) oz 178. členu Amsterdamske pogodbe, kjer je določeno, da mora Evropska Skupnost upoštevati cilje razvojne politike v vseh ostalih politikah, ki lahko vplivajo na države v razvoju. To je v 208. členu povzela tudi Lizbonska pogodba.

Leta 2005 je Evropska komisija določila zagotavljanje skladnosti politik za razvoj kot glavni mehanizem za pospešitev procesa doseganja razvojnih ciljev tisočletja. Tudi druge institucije EU so prišle do spoznanja, da sama razvojna pomoč ne bo dovolj za doseganje razvojnih ciljev. Svet EU je maja 2005 zahteval analizo in izboljšanje političnih mehanizmov, ki so imeli za cilj integracijo razvojnih komponent v politike, ki lahko posredno pomembno vplivajo na razvoj (npr trgovinsko, ekonomsko, energetsko itd). Svet EU je identificiral 12 področij in pozval Evropsko komisijo (EK), da posveti pozornost izboljšanju skladnosti politik na teh področjih. Poleg teh 12 področij se je EK osredotočila na institucionalne mehanizme, katerih naloga je, da pripomorejo k doseganju skladnosti politik za razvoj v praksi. Ti institucionalni mehanizmi so opisani v Delovnem načrtu EK za Skladnost politik. V letu 2007 je bila prvič tudi izdano poročilo o napredku na področju skladnosti politik za razvoj od leta 2005. Leta 2009 je bilo izdano naslednje poročilo o napredku. V letu 2010 se je Komisija na osnovi zaključkov teh dveh Poročil odločila spremeniti način spremljanja skladnosti politik in namesto 12 področij določila širše teme, ki jih spremlja z vidika zagotavljanja skladnosti politik.

Različne ravni skladnosti

Glede skladnosti politik za razvoj obstaja več delitev, najbolj pomembna pa razdeli načelo skladnosti na naslednje ravni:

• Notranja skladnost – skladnost ukrepov znotraj razvojne politike posamezne države
• Skladnost znotraj države – skladnost med cilji na razvojnem področju in drugimi politikami
• Skladnost med donatorji – skladnost med razvojnimi politikami različnih držav
• Skladnost med donatorjem in prejemnikom – skladnost ciljev razvojnega sodelovanja med državo donatorko in prejemnico.

Kot pomoč pri ocenjevanju skladnosti razvojnih politik je OECD opredelil kriterije v vsaki izmed faz določenih politik, ki predstavljajo vodilo k skladnosti razvojnih politik:

1. faza: oblikovanje ciljev in določanje prioritet – ta faza zahteva predvsem visoko stopnjo politične volje, ki se prevede v jasne prioritete in skladne politike. Koristno je, če se politike oblikujejo v sodelovanju s civilno družbo, strokovnjaki in partnerskimi državami.
2. faza: koordinacija politik – gre za oblikovanje mehanizmov s ciljem povečati sinergije med različnimi politikami, ki posredno ali neposredno vplivajo na razvoj, in zmanjšati neskladja. To je mišljeno kot vzpostavitev formalnih in neformalnih mehanizmov sodelovanja med ministrstvi, kjer se ukrepe na področju ene politike redno oceni tudi glede vpliva, ki ga imajo ali bi ga lahko imeli na razvojno politiko.
3. faza: učinkovit sistem nadzora in analize izvajanja politik ter sistem poročanja o implementaciji – zadnja faza zajema zbiranje podatkov o implementaciji politik, njihovo analizo in na koncu še poročanje o rezultatih zakonodajnim telesom in javnosti.

Namen in cilji spletne strani

Evropska komisija je Skladnost politik za razvoj določila kot glavni mehanizem za pospešitev procesa doseganja razvojnih ciljev tisočletja. V nekaterih Sloveniji primerljivih državah je koncept skladnosti politik že postal temelj za načrtovanje in izvajanje nacionalnih aktivnosti v okviru mednarodnega razvojnega sodelovanja (npr Nizozemska, Irska, Češka). Tudi evropska platforma NVRO Concord, katere članica je tudi Slogam je temu konceptu začela posvečati veliko pozornosti. V Sloveniji želimo biti med vidnejšimi državami na tem področju, zato je Platforma Sloga vzpostavila spletno stran skladnost politik za razvoj, katere glavni namen je krepitev NVRO na področju mehanizmov mednarodnega razvojnega sodelovanja. Specifični cilji spletne strani so:

• predstavitev celovitega strokovno-informativnega pristopa k skladnosti politik za razvoj
• spodbujanje razprave med NVO o posameznih področjih in primerih neskladja politik za razvoj
• podajanje skupnih stališč in priporočil za izboljšanje skladnosti politik za razvoj